Moram priznat, da že dolgo nisem bila nabita s tako različnimi in močnimi čustvi kot včeraj! Veselje, mrzlično pričakovanje, živčnost, pesimizem in v naslednjem trenutku optimizem, jeza, strah, navdušenje in na koncu hvalabogu sreča. Se mi zdi, da v dvorani Zlatorog postanem popolnoma drug človek. Predvidevam, da tudi drugi navijači. Mislim, da ni na svetu dvorane, ki prekaša takšno navijanje. V takem trenutku si zaželiš, da bi bil sam eden od rokometašev in bi vsi v en glas vzklikali tvoje ime. Meni se pomoje kar solze ulijejo sred tekme;) Torej, včeraj smo bili na odločilni tekmi skupine F v rokometni ligi prvakov. Celje Pivovarna Laško: VfL Gummersbach. Potreben je bil le neodločen rezultat za napredovanje Celja. Vendar z enim igralcem več (kar smo seveda mi navijači;)ni blo šanse za skromnost. ZMAGAAAA in gremo dalje. Sicer letos nihče ni pretirano ponosen na naše rokometaše, saj takega napora že v skupini ne pomnim!? Pa vendar, ostajamo zvesti in pomagamo kakor pač znamo. Zdaj pa lahko samo držimo pesti za ugoden žreb in gremo kmalu spet navijat. Naj pa še omenim, da se mi je včeraj zgodila ena neprijetnost in upam, da je blo to le včeraj. Namreč, laški mi ne teče več!!!! Tk kot da bi rek, da sem odkrila nek čudn okus, kot že pri bandidosu pred par leti, zelenemu čaju in pri smileju lani. In teh pijač niti videt ne morem več:( Pa so mi ble zelo dobre svojčas. Res upam, da je bil to le trenutek šibkosti in bom lahko še naprej veselo pila laščana;)
Aja, pa še do ene ugotovitve sem prišla včeraj med tekmo:) Med drugim poleg rokometa vsak normaln človek oziroma vsaj punca sčekira tudi rokometaše. In me je presenetlo, kako je Pungi pri svoji starosti ZELO dobro ohranjen;) Vsaka mu čast.
Počakam še na slikce na netu in potem pripomam eno zraven za poživitev ... po možnosti Pungija v akciji ... čeprav je včeraj nekako ni blo iz njegove strani!
Lepo nedeljo!
PS. Evo, par slikic za spomin
Kdo najde naju z Leno?:)
