Skrajni čas za malo beline in zabave

Snegeeeeec! Končno!!! Vsakokrat znova ugotavljam, kako rada mam prvzaprav sneg! Res, ni ga lepšega kot z belo odejo pokrita pokrajina. Vse se zdi tako mirno, spokojno, neskončno ... skratka, moje počutje je odlično ko naletavajo bele snežinkice. Poleg mene pa je extra navdušen tudi Berti ... ko vidi sneg se mu rahlo utrga, sledi veliko rolanja, goltanja snega, skakljanja in posledično je tak ko en sneženi mož, saj se mu ogromne kepe naberejo po nogah in uhljih, ki si jih potem ves nervozn grize! Smešno ga je opazovat!
Naj še omenim, da sem bla na svojem prvem zaključku:) Z Leno sma bli sicer do zadnjega trenutka prepričani, da ne grema, saj je Lena mela še ful dela, ampak sma potem obe zagrizli in nekak približno končali, se kao spedenali in šli na zaključek. Cele prestrašene in nefensi sma se v taxiju spraševali, kaj boma delali tam in kako se boma vključli med une fensije. Vendar sma presenečeni ugotovili, da to sploh ni tak uradn in resn zaključek. Mislim da je bil poudarek predvsem na plesu in še bolj na pijači, ki je tekla v potokih ... tako je vsaj zgledalo ... iz ure v uro bolj;) Moram priznat, da sem se silno zabavala in predvsem naplesala po dolgem cajtu ... redko se še najdejo zabave s fajn muziko. Višek večera pa so bli sodelavci ... s šefom na čelu:) Kajne Lena? Tukaj je zmagovalnih 5:
1. mesto: gospod F. - zaradi svoje nepojemajoče energije, neumornosti, vztrajnosti in kondicije si zasluži prvo mesto
2. mesto: gospod Bipanemore - zaradi na novo izumljenih plesnih korakov in gibčnosti smo ga postavili na drugo mesto
3. mesto: gospod Angel - preprosto zato, ker je bil to največji angel, kar sem jih kdaj vidla
4. mesto: računalničarja - zaradi specifičnega načina žuranja, ki ga obvladajo samo računalničarji
5. mesto: gospa M. - zaradi svoje treznosti vse do konca zabave

Skratka, ful fajn zabava ... mislim, da bom to vzela kot mojo silvestrsko zabavo, saj bom 31. na žalost po vsej verjetnosti doma:( Se zgodi!

Lep sneženi pozdrav!

Svet je krut, otroci

Ja, začel se je veseli december, ki pa se za nekatere ni začel tako zelo veselo. Med temi nekaterimi sem seveda tudi jaz:( Ko sma s cimrom v nedeljo prišla do našega stanovanja v Ljubljani, sma prebledela obstala pred vhodnimi vrati, saj so bila odklenjena! KAAAAJ??? In presenečneje, ko sva vstopila skozi odklenjena vata. "Mojga iMaca ni!!!!" KAAAAJ??? "Mojga leptopa tud ni!!!!" Nekaj minut za globoko dihanje in urejanje misli! Še vedno KAAAAJJJJ????? Ja, oropali so nas! Kdo???? Ne vem! Pojma nimam! Habe keine Ahnung! I have no idea! Po vseh mogočih tuhtanjih po dolgem in počes nam še zdaj ni jasno, kdo za vraga bi lahko bil!? Stanovanje se je (naj bi se 99,9%) v petek zaklenilo, znakov vloma pa ni bilo. Torej je bil nekdo s ključem!? Z dvema ključema, saj je potrebno odklenit tudi hodnik. Seveda nam policija ni v nikakršno pomoč, saj je totalno nesposobna oziroma se jim niti ne zdi vredno ukvarjat s takšnimi "malenkostmi"! Najbolj čudno pri vsem skupaj pa sta razmetani postelji v najini sobi in odprti predali, v katerih je ostalo vse nedotaknjeno, vključno s 50 evri, ki so bili na zelo vidnem mestu. Kasneje smo prišli do sklepa, da je nekdo točno vedel, da obstaja še Lenin laptop, ki ga je mrzlično iskal. V glavnem, ostali smo brez iMaca, laptopa, iPoda, dodatnega diska, predvsem pa s strahom, da je nekdo hodil po našem stanovanju in VELIKO uganko, kir izmeček od prasca si je to dovolil!!! Katastrofa!!!
In zdaj, namest, da bi fino zapravljala, moram pazit na vsak cent, da si bom čez čas lahko privoščla novga laptopčka, saj težko živim brez računalnika.
Držimo pesti, da bomo lahko nekoč tega izmečka brez pomisleka obesli za jajce!
Lep in vesel december!

V znamenju Zlatoroga

Moram priznat, da že dolgo nisem bila nabita s tako različnimi in močnimi čustvi kot včeraj! Veselje, mrzlično pričakovanje, živčnost, pesimizem in v naslednjem trenutku optimizem, jeza, strah, navdušenje in na koncu hvalabogu sreča. Se mi zdi, da v dvorani Zlatorog postanem popolnoma drug človek. Predvidevam, da tudi drugi navijači. Mislim, da ni na svetu dvorane, ki prekaša takšno navijanje. V takem trenutku si zaželiš, da bi bil sam eden od rokometašev in bi vsi v en glas vzklikali tvoje ime. Meni se pomoje kar solze ulijejo sred tekme;) Torej, včeraj smo bili na odločilni tekmi skupine F v rokometni ligi prvakov. Celje Pivovarna Laško: VfL Gummersbach. Potreben je bil le neodločen rezultat za napredovanje Celja. Vendar z enim igralcem več (kar smo seveda mi navijači;)ni blo šanse za skromnost. ZMAGAAAA in gremo dalje. Sicer letos nihče ni pretirano ponosen na naše rokometaše, saj takega napora že v skupini ne pomnim!? Pa vendar, ostajamo zvesti in pomagamo kakor pač znamo. Zdaj pa lahko samo držimo pesti za ugoden žreb in gremo kmalu spet navijat.
Naj pa še omenim, da se mi je včeraj zgodila ena neprijetnost in upam, da je blo to le včeraj. Namreč, laški mi ne teče več!!!! Tk kot da bi rek, da sem odkrila nek čudn okus, kot že pri bandidosu pred par leti, zelenemu čaju in pri smileju lani. In teh pijač niti videt ne morem več:( Pa so mi ble zelo dobre svojčas. Res upam, da je bil to le trenutek šibkosti in bom lahko še naprej veselo pila laščana;)
Aja, pa še do ene ugotovitve sem prišla včeraj med tekmo:) Med drugim poleg rokometa vsak normaln človek oziroma vsaj punca sčekira tudi rokometaše. In me je presenetlo, kako je Pungi pri svoji starosti ZELO dobro ohranjen;) Vsaka mu čast.
Počakam še na slikce na netu in potem pripomam eno zraven za poživitev ... po možnosti Pungija v akciji ... čeprav je včeraj nekako ni blo iz njegove strani!
Lepo nedeljo!

PS. Evo, par slikic za spomin


Kdo najde naju z Leno?:)

Love is in the air!

Here we go again! Ja vem, da je ljubezen naporna, utrujajoča, norčava... Tudi žalostna in srce parajoča v primeru, da je neuslišana. Vem, da je v mislih ves čas. Vem, da si pripravljen narediti vse, da ga/jo vidiš. Ampak take panike pa tud ni treba delat!? Ali pač? Ah, Berti, Berti! Pa ravno ta teden si si to namislil, ko bom doma. Sreča, da sem se navadla zgodaj vstajat oziroma mam malo bolj prijetno budilko kot pa je tvoje piskanje, lajanje, jamranje al karkol že počneš pod mano v garaži! Torej, naš spanec bo vsaj 14 noči moten, podnevi pa bomo morali z budnim očesom opazovati vsak njegov gib, da ne "pojde vasovat".
No, zdaj grem pa js malo vasovat, tako da...
papa

Še sem tu!

Pozdravljeni vsi bralci mojega bloga (no, najbrž vas ni več kot trije al pa še tolk ne). Torej, kaj me je piknalo, da sem odprla svojo blog stran? Pravzaprav nič. Malo se dolgočasim pa cimra si strašno želi, da še kaj napišem. Lena oprosti, ampak res ne vem kaj naj sploh napišem.
Torej, kaj se dogajalo ta mesec!!?? Vse pa nič. Mislim, da sem bla bolj ko ne vsak vikend v Celju ... enkrat v jesenskem šopingu z mamo, enkrat sem celo klonila sama sebi in se podala v kino:D, ta vikend pa sem dobesedno preživela v Celju, saj je potekal EHF pokal zmagovalcev! Odlično je blo. Škoda, da je bil Kiel premočn, naši Celjani pa mal prešalabajsasti. V resnici sem pričakovala še slabše, saj sem mislila, da bodo že v soboto klonili proti Magdeburgu. No, tudi drugo mesto ni slabo! Upam, da bo letos liga prvakov uspešna, da bomo lahko čimdlje hodli navijat za naše dečke!
Kaj je še novga? Aja, v Ljubljani smo spet! Sicer ne vem, kaj pravzaprav počnem tukaj, saj sem bila na faxu vsega skupaj tri ure!! Pa če se mi enostavno ne da tam sedet, nekaj poslušat, delat zapiske in se dolgočasit. Mogoče bom z novembrom naredila kakšno spremembo!? Mhm!
U velika novost je tudi ta, da sem začela bolj zgodaj vstajat. Mam v redu budilko, ni kaj;) Enkrat nama je celo z Leno uspelo se že 20 čez 8 spravit na mraz in prehodit par kilometrov, enkrat pa meni sami prelaufat par kilometrov navsezgodaj! Kake face!
Zdaj pa mislim, da bom kr zaključila to klobasanje.
Obeta pa se tudi zanimiv vikend...upam! V petek gremo trio na Jesenice na hokej, v soboto mamo obletnico gimnazije, ki se je veselim že od lanske, v nedeljo pa predvidevam, da bo "mamica spet bolana"

Jesensko listje

En lep jesenski pozdrav vsem! Upam, da bo res lepa, sončna, suha, pisana jesen, ker če dobro pomislim, mi je jesen pravzaprav všeč. Všeč mi je listje na tleh, všeč so mi pisane barve, všeč so mi jesenska oblačila, plašči, škornji, krilca! Bom morala it še malo v jesenski šoping ... mislim, da moji mami že tut diši, tako da se boma mogli kmalu odpravit nekam! Čeprav, kolkr sem bla po trgovinah, mi v bistvu ni blo nič dopadljivo, zato predvidevam, da bom letošnjo jesen odeta kar v lanska oblačila;) Ah pa kaj!
Aja, naj še vsem povem, da sem postala malo bolj aktivna in s tem nafilana z energijo. Svet je kar lepši ... oziroma vsaj bil je do današnjega dne! Danes sma bla z Bertijem že pri veterinarju, saj sem ga, odkar je padel v luknjo, začela malo bolj opazovati in sem opazla, da malo slabše vidi:( In kot sem sumla, je Uroš ugotovil, da gre za mreno in, da se pač ne da kaj pomagat, da pride s starostjo. Ni blo prijetno tega slišat ... sploh pa meni ne, ker sem tak občutljivc. Vendar me je znal Uroš prijazno potolažit, Berti pa je dobil vitaminsko injekcijo gratis;) Pa še po eno grema čez 14 dni! Torej bomo mogli zdaj Bertkona še bolj pazit, ko bo spet čas za psičke in potepe, da ne bo kam pado ali se zabil!
Ja nič, imejte se lepo v jesenskih dneh!
LP
Než

Happy we'll be, beyond the sea, and never again I'll go sailin'

Tako, danes pa je že malo boljši dan! Včeraj sem bila zopet cela pasivna v sobi, danes pa že na veliko pohajam zunaj in se že veselim, da grem zvečer malo med ljudi! Jupi, na Kreslinčka ... poslušala sem ga že (pre)mnogokrat na koncertih, ampak vedno znova se veselim, da ga ponovno slišim! Res, kapo dol Vladek! Sicer danes vse zaserjejo Atomik Harmonik in Manca Špik, ampak mislim, da bomo to lepo zamudili in bo konc koncev prav fino!
Malo prej sem se slučajno seznanila tudi z RADIO.BLOG-om in nam vsem podarjam zanimiv komad Franka Sinatre, ki me spremlja že cel teden ... Somewhere beyond the sea, somewhere waiting for me ... ah ja, somewhere;)
U, še eno dobro novico sem zvedla včeraj ... v ponedeljek so sprejeli sklep, da se lahko vsi 3. letniki vpišemo v 4. letnik, tudi če nimamo pogojev (pač zaradi bolonjskega sistema in preveč komplikacij)! Torej je bla vsa panika zaradi ekonomije odveč ... no, sem jo pa vsaj naredila in mam eno skrb manj! Torej, jutri se dam co, izberem izbirne predmete in pošljem vpisni list! 4. letnik, here I come! Brrr, me kar zmrazi, ko ugotovim, da bo kmalu konec brezskrbnega študentskega življenja! Pol je pa RES čas za malo več resnosti!
Se opravičujem za malo dolgočasen blog, ampak sem poleg pesmice morala še neki napisat!
Lep dan!
Než